Ki Makedonija maj but si bukarne tari Romani kedin , ko dikhipe taro avera raštre taro amaro pašipe ko regioni

636

Salde  16,7 otsto taro Roma ko regioni tane bukarne, aso kedimo numero  taro bukarne purab Balkani o naklo berše legarela sas 41,57 otsto. Ki Makedonija isi amj abro numero taro bukarne Roma thaj odova legarela 22 procentija, sikavena  o podatokoja  taro kerdo rodlaripe  e Romengoro taro Yapadno Balkani ko 2017 berš taro UNDPthaj e Sumnaleskkri banka arkaja tare Evropaki komisija.

Rezultatija sas avdive prezentirime  ki regionalnikani konferencija  baši inovativnikane  lejbe than  ko bukarnipe e Romengoro, save barabutne ikerge ola o Konsili  baši buti keripe RSS baši integracija e Romengiri 2020,  Platforma  baši bukarnipe  thaj socijlanikane pučibna thaj o fondi baši edukacija e Romengiri.O rodlaripe sas kerduno  maškar  ko 73 đji 86 otsto taro Roma, ko beršalipe taro 18 dji 24 berša, nane bukarne, nane pal edukacija  jali naneolen  šđukar kerde obuke.

Orhan Husein, lideri taro Akcisko timi  baši integracija  e Romengi 2020, vakerga  dikhibnaja akava so vakerelapes taro aktivna merke  bukarnibaske e Roma ko puvja taro regioni, legarenapes taro odova so na kerenapes salde e Romane đihaneske, numa baši sa e ranliva kategorie, thaj o celjo akale aktivibnaske tano  sar e merke učhargovena prekal akala kupe thaj đihanija.

Uđjarelapes  te dikelpes isili merke  kanoneja ikerde  ko promene iranipe sa akaleske  kaske amen keraja lafi, iranibe ki dikin taro socijlanikano hali, danokeskoro lokharibe, lokharibe ko korkoro bukarnipe, subvencie thaj bukarnipe. Isi jek bari kupa taro katalog  aktivnikane merkenge  bašu bukarnipe, save mangaja amen te rodlaralen te dikalen sar ola ka oven kerde upral e Roma vakerela o Usein.

Te o poatokoja  taro 2017-2011 berš šaj te dika  o bukarnipe maškar e Roma bilačingovela  ko raštre taro regioni, vakerela o Orhan Usein.