Ređep Ali Ćupi- Piro gndipe baś o Popis ani Makedonija ..

246

Pala na perde 20 berš, ki avdivesutni Republika Utarutni Makedonija ko momenti tavdela e manušengo genipe/hramovipe/. Kompleksno statističko operacija kolestar so adhinel o avutnipe thaj o vazdipe ko sasto makedonijakoro sasoitnipe, specijalno e tikneder komunitetenge sar so si i Romani komuniteta.

Inspiririmo kotar adava kaj o proceso si, miro pendžaripe pe identifikuime kovliba pala akala bučha ko raštrakero/themeskoro/ implementiribaskoro sistemo thaj sa e bareder reakcije thaj roviba baši varesave bangipa thaj baši o mangipe averengo te kerel pes manipulacija so si identifikuimi ko tereno kotar e dizutne thaj e dizjakere aktivistija pangle e romane komunitetaja dije mange motivacija te hramonav.

Akale artiklosko ciljo si te informirinel, mothovel, motivirinel thaj del apelo dži ko buteder direktno thaj indirektno involvirime riga ko hramovipasko/genipasko/ implementiribe.

Formalno-legalno o hramovipe, si organizirimo verver/turlija/ informacijengo khedipe pala e raštrakere bešutne, kova so kerela pes ki jekh raštra/them/. Bareder numero kotar e thema organizirinena peskere hramovipa/genipa/ ko čhačhutno vakti, kova so sakana si upre tela sakova 10 berš. Amende ki Utarutni Makedonija akava proceso trubuj sine te kerel pes ko vakti angleder 10 berš.

O phučibe pala o hramovipe/genipe/ ki Makedonija avela but aktivno thaj političko pala i etnikani funda barodžanutno/važno/pala o anibe pe Ohridesko Tasviresko Kontrakto ko 2001 berš. Jekh thaj jekh e principencar kola si čhuvde ko Konstitucionalo thaj ko nekoborom kanunija thaj tela kanuneske čhinavdipa pala e bešutnengero numero pala i etnikani funda adhinela thaj o numero pala e specijalno nijamija/hakaja/ kola so dena pes thaj resljakerena pes kotar e varesave komunitete.

Leindoj telal i sama i praktika, džanibe thaj o drumo sar kreirinena pes e javutne politike, o jekhipa thaj o čhačhutni reprezentacija ki themutni thaj publično administracija, o leibe than ko decizijengo/odlukengo/ anibe (ko horizontalno thaj vertikalno nivelo) e budžeteskoro ulavibe ko buteder umala kasko ciljo si o themeskoro bajrovipa ko nakhle 20 berš, mande naj dilema kaj o genipe/hramovipe/naj numa majbari statističko operacija numa si vi bareder političko operacija. Političko operacija kolatar so ka adhinel ko avutne 10 berš, thaj, šaj vi buteder berša o temposkoro bajrovipa na numa generalno ki raštra/them/ numa konkretno vi upral i Romani komuniteta ko sa e umala (edukacija, bučharipe, khera, sastipe, kultura, dživdipaskero trujalipe thaj aver).

Respektuime drabarutne,

O nakle 20 berš sikavde pes amenge save thaj koborom si e hiva so kerdam sar komuniteta ko 2002 berš khana sine implementirimo o agorutno manušengero genipe.O phučibe so phučava korkori man thaj tumen si li vareso (te si, so?) so sikljiljam thaj kerdam li vareso te keras korekcija ko adala kovlipa?
Soske akana sijam ko na perde kurkeskere divesa dži ko oficijalno agorisaribe katar i majbari statističko političko operacija mangava te bičhalav dži tumende nekoborom apelelija thaj mothoviba dži ko konkretno targetirime grupe ki romani komuniteta.

Dži ko biradžakero sektoro, romane medije (audio-vizuelno, hramome thaj digitalno) thaj sa e individue kola so implementirinena ja pale si kotor katar e aktivitetija pangle e genibaja/hramovipaja/

•Keren majintezivno i kampanja pala o informiribe thaj motiviribe maškar e bešutne/dizutne/ te len pesko nijami te oven hramovde jekh thaj jekh olengere personalno gindipaja, specijalno vakerindoj olengero etnikano avipen.
•Oven khrlale kana mothoven e reakcije pangle e kerde pahipaja/kerde bangipaja/ sar vi mangle kerde manipulacijaja ko tereno.
•Vazden i presija pe relevantno raštrakere institucije kola si direktno odgovorno/len griža/ baši hramovipaski implementacija.
•Ko kontinuiteto informirinen e internacionalno komuniteta baši sa e upre vakerde bukja.

Dži ko pureder čhave ki maškarutni škola,nekanutne thaj akanutne stipendistija kotar o Romano Edukativno Fondo avera organizacije thaj institucije

-Tumari moralno buti/obligacija/ thaj tumari familijaki obligacija si te oven hramovde sar manuša kolengero avutnipe si kotar i romani komuniteta so sine thaj si vi akana funda soske lijen resljarden ja pale akana lena finansisko thaj javer edukativno thaj akademikani arka ko tumaro edukacijakoro proceso.
-Akava si but lačho thaj konkretno šaipe te irisaren thaj keren vareso lačhe kolestar ka dikhel benifito i sasti romani komuniteta ko avutne 10 berša ja pale buteder berša.

Dži ko romane političko partije, olengere liderija thaj partijakere strukture

-Isi tumen političko thaj civilno/dizutni,gragjansko/obligacija te oven proaktivno, te čhiven andre thaj te fokusirinen sa e tumaren partisko manušen, sa e materijalno resursen te ovel bahtagorali implementirimi i statističko-političko operacija anavkerdi genipe/hramovipe/.
-Kotar o rezultatija ka adhinel thaj tumaro durutno političko angažmano, kariera thaj kontribucija pala so ka ačoven ki godži thaj hramovde ki istorija.

Thaj ko agor dži ko sa e kandidatija baši e Šerutne thaj Džene Konsilierija ko Konsilo ki Komuna Šuto Orizari thaj javera komune kote so isi kandidatija Roma

-Mukhen momenteske e partisko aktivitetija pangle e avutne lokalno alusaribaja (kidijal i kampanja panda na crdingja) čhiven e aktivitetija pe manušengo genipe/hramovipe/. Kidijal ka resljaren bareder avtoriteto thaj kredibiliteto kana ka tavdel i alusaribaskeri kampanja, a e rezultatija kotar o genipe ka del tumen arka ko kreiribe thaj implementiribe čačhutne adekvatno thaj lače partisko thaj bučharne programe, kotar kolengeri implementacija thaj rezultatija ko avutnipe ka džal tumaro političko, kolektivno thaj individualno šukaripe.

Ka agorinav akaleja:

Ačovava pravdo sa e upre vakerde target grupenge baši deibe arka thaj dendo dumo jekh thaj jekh okoleja koborom so džanava, kobor so isi man godžaveripe thaj šaipe ko momento, te dav dumo thaj kontribucija, majangle te peras amari dizutni obligacija, dujto amari moralno obligacija so isi amen korkori anglal amende, thaj ko agor i obligacija anglal i amari komuniteta thaj sar trito anglal i raštra kote so dživdinaja, keraja buti thaj bajrakeraja amen.

Numa khetane/barbutne/ kapaciteteja, resursencar, keribaja buti, vazdime gindoja thaj phučibaskere tretmaneja sar strategijako nacionalno intereseja pala e Roma, šaj te pakjas kaj ka resljaras buteder kotar o nekanutno vakti. Akava mange i personalno sikljovibe thaj lekcija ma te ačova ko than sar ko 2002-to berš. I obligacija/odgovornost/ pherela upral sarinende, numa e aspektora pala save so dikaja si javereder.

Oven saste/palikerav tumenge/.

Devlesa!

Redžep Ali Čupi

O autori si nekanutno direktori ko Ministeriumo baši i edukacija thaj džanibe thaj akanutno direktori ko Romano Edukativno Fondo.

E pende autoreske dikhiba thaj gindipa si individualno khetane oleskere personalno gindipaja.

Roma Press