O Vakti taro 1980 berš so si vakerde sar tromalipe, faktea so trubul sine te ovel thaj ko 1990 berš.
O fuhalime so našavgje pire majpašen ko kampo Leti, thaj okola phanle so ačhile dživdie, ničale džana sine ki visita e limorienge ko logoro thaj ko limoria ko paše gav Mirovice, kote so pobuter taro 200 Roma thaj Romane čhave ko odova kampo sine parume.
Adolf Vondaršek čirutno dizjakoro šerutno ko Mirovice, liparel kote angleder te ovel čhivdo diklo monumento e viktimenge Roma kerde ko 1992 berš thaj ceremonialno si vakerde kote alo o opati da maškar, E lokalno dizutne i korkoro Romani jekhin sine čhivdo monumento hramimo ko limoria ko 1970 thaj 1980-to berša.
O Vonderšek startujngja te sikavel intereso khi tema o kampo Lety an o 1964 berš kana kingja kher ko gav ko Mirovice kote majanglal sine leske kher taročirutno policajco so kerel sine buti ko kampo ko Lety.
Aso o ekspertoa i procenka taro 2017 berš o moldipa e objektonge thaj desave parcele ko olengiri funkcionalnost si paše 3 milionia eura.
I them pukjingja e akcionerenge taro AGPI 17 milionia eura te šaj kinel o objekto thaj dengja paše 4.6 milionia eura te šaj te ikljoven odothar.
Pobuter ko lendo linko: http://www.romea.cz/en/news/czech/lety-after-the-romani-genocide-part-three-the-1990s-pave-the-way-to-a-price-tag-of-half-a-billion-crowns