Na nakle but berša taro Holocaust so kergja upro i Romani Nacija o Hitler, samo 80 ama nisar te la pouka, nisar te ova sar odola kola so doživingje odova horror – ola sine složna hem ikerenapes sine dži ko krajo dži kote na muklje piro posledno zdiv.
Palo 80 berš kaj sijem amen?
Svedokija sijem deka ko purano vreme sine pobari sloga, mangjipe, poštovanje – šaj i nevi tehnologija rumingja amen, ili amen rumingjem la?
Pošto sekoja buti so astaraja ili ruminaja ili ko ekvaš mukaja – pa agjar da ki Politika. Bijangjona neve liderija, neve partije ama nisar nekoj te vikinel ko jekhipe ili kjeda da nekoj vikinela, sa nekoj nekas mrzinela ili našti pondesinela, pa pučava man isi li nekoj nekas so mangjela?

Diken desinelape amengje moderno Holocaust taro gadžikane partije, taro lengjere lidejra ama palem phandaja amare jakha, čivaja o problemi telo tepiko hem namangaja te ikava le.
Šukar sijem sine lengje ked pheraja po 20 avtobusija ko lengjere mitingija, akana dena amen ponižuvačka brojke ko Izborna Edinice, sar te mangjena te phenen amengje: Romalen amen mangaja tumen ama tumen samo šaj dikena i utakmica taro tribine, nane tumen spremna igračija.
A o purane igračija panda tane akate iako istrošime, bizo kondicija hem meninena ekipe sar o Ibrahimovič, palem na predajnena pes – izgleda sekoj mangjela te bešel ki tati stolica ko akala minusna temperature?

A o terne amen nisar te la pouka taro prošlost. Amaro EGO čivaja le pret amari idnina, amaro hinati pret amaro jekhipa hem agjar ka terina sa dž kote na bijangojna Revolucionejra, kola so ka anen Revolucija ki Romani Politika ko Nacionalno Nivo – hem ko Romano dživdipe ki akaja država.
Moderno Holcoaust desinela pes amengje ki sekoja strana, bitna politička odluke anenape, amen dikaja len tari TV, na sijem vklučime duri ki nijek debata ki nesavi Političko emisija, ka phene amari brojka taro 100.000 ki akaja država tani sar 100 džene (ola agjar dikhena amen).
Ka phene nane amen kadrija učime, naprotiv baš akana isi amen, baš akana isi amen odova so falingja amengje pret 10-15 berš, ama kaske te phene akava?
Isi li nekoj te šunel o Romano Glaso, dži kote adžikeraja LE – Amen ka šuna amengje khere “4 plate a jek kasa” taro Tarkani 🙂

(Hramovimo tar Musto D.thaj preperela upral oleskoro gndine nane phanle e ureduvacko politikaja tar Roma Press)

(Akava puti ka probinav te na koristinav romane has lafija te shaj te resav dji sa tumende)

Soske mora i mok hem o barvalipa te oven o prva osobine za te igaren amen ko dji akanutne na reshime propustija tar o politicko prestavuvane ili aktivizmo saveja trebela te meninelpes i politicko sostojba korkoro amenge.

Te manglem te khera disave paralele ili sporedbe tar o dji akana so resarga amencar tegani cachibnaske ka halova kotej amare politicka propustija save korkoro kergem olen protiv amenge, odoleja so avdive nane amen seriozno pristap ko politikano sistem e drzavako SOSKE diklem amare tikna licna interesija. Avdive pali SA akava rodaja o krivco ko bare politicka partije SOSKE?

Te potsetinamen sine amen politicka pretstavnikija ki izvrsno,zakonodavna thaj lokalna vlast, strekake ikeraja panda i lokalna vlast maribnaja maskar amende, sikavajamen gogavera jekh jekheske,keraja maskar amende bilachipe – Ama bas akava ka pisinav aver puti na avdive.
Keda vise sijem sino ko sa akala upre vakerde pozicije sostar nasti sikhlilem tar odola pozicije te kera baze,te zacvrstinalen,te bajrara olen ko povishe thaj povishe manusha no nikoj adava na kerga, akana postavinelapes o puchipe kaste sine o problem ko GADJE ili AMENDE.

Ko amare agaar vakerde liderija save sine olen MOK hem BARVALIPE ola poseduinena ano peste panda trin specificna karakteristike(fenomenija)save pripadinena samo olenge sar kvalifikacie:
-Nenelen ladj
-Isiolen bidjandipe
-EGO (mislindoj olaj samo tane seperiorna)

Ka nabrojnav nekobor primerija tar so trin karakteristike a tumen ka vakeren sijum ko pravo jali na?

Tar biladj avela ki olende i karakteristika te na daran thaj o bange te vakeren ole amenge soj adava pravo, dikhlan te jakencar so adava nane agaar ov angli tute ubedlivo vakerela agaari, posedinena agresivnost, javno lenalen ki hajgara thaj panda but aver olen nanelen ladj..

Tar bidjandipe avena panda po bilache posledice save trpinelalen i zaednica e Roma isi olen nadjandipa ko pobuter strana ko primer na pendarena nisto tar opsta bukija, nasti kerena razlika tar teorija dji praktika, sig perena ko mestenke, neeticnost, sig kerlapes olencar malverzacije tikne troskenge, sig perena ko koruptivnost,nasti diso rodena zakoneja savo sledinale e zaednicake zagarantirimo ustaveja soske ola odova na djanena, panda but aver bukija save preperena ko nadjandipa ola palem terinena..

Trinto o EGO tano o hem baro dusmani olengoro ama hem e zaednicakoro amaro soske, ola mislinena osven olende avera nasti nit avena nit diso lender posukar kherena panda po strasno tar pumaro baro ego nasti korkoro peske te vakeren STOP akavaj prebut so nanesinaja o zlo amare nacijake, na mislinen bar ko jek momenti kaj e manuseskere EGOJA komandini samo o Beng (sejtani)ola terinena i ponodorig.

Ko akala olengere trin najbare anomalije (djanava isi panda but) pokraj so posedinenalen duri gradinena olen panda pobut upral peste, usovrsinenalen hem kristalizirinenalen bi te dikhen pere jakencar ka vakere korole tane. Zarem na dikena so avdive i Romani zaednica tani cace ko marginija tar opstestvo bi politicko zastapnikija ko sa o nivelo, ekonomsko maj coroli zaednica, koristinelapes i maj bari diskriminatorsko forma upral amende odoleja so marenatut thaj kuvenatut numa na smijneja odolestar te kere lafi na delapes amenge moznost te dishina o vozduh tar ednakvost sar sa o avera.

Amen sa akava dikaja svesno phravde jakencar o efektija tar nepravda savi kerelapes upral amende thaj bash sa adava achovaja phanle mujeja SOSKE?
Shaj li nesto te kherelpes?

Dikhen ki ekonomija isi jek zlatno pravilo ko primer kana isi bari ekonomsko kriza (avdive amende nane samo ekonomsko nego isi politikani,sastipnaskiri thaj panda but avera krize ama bash odova ka pisinav aver puti).

Akana ka acovav ko paluno pasusi ko primer tar ekonomijaki kriza. Kana isi asavki kriza ko drzave koristinelapes o termini INFLACIJA so znacinela sigo valani te anenpes soodvetno merka. Ko momenti amen sar Romani zaednica araklagovaja ki politicko inflacija, i palka tani ano amaro vasta sostar amare politicka pretstavnikoja ange amen dji ki INFLACIJA(primer) tegani amen so valjani te kera MERKA – SAVI? Te pocminelpes tar o kratiphe ili chinaviphe olengere ingerencije SOSTAR? Tar olengiri mok (mislinava ko partie,soske averte agaarda nanelen).
Merke:
– Biladj olengiri sigo te hularelpes,pobuter te na mukelpes olenge than te kuven ano korupcie thaj slicno.
– Ego valani te chivelpes kraj STOP bas olengoro politicko ovlastuvane upral amende.
– Bidjandipe te na delpes olenge vise sansa korkore pestar hem amendar te keren diline tar olengoro na djandipe, mangindor te ciden celo zaednica ko hor tunelija saveste nanele svetlost, idnina thaj posukar tajsa.

Samo tadani logicno ka mukelpes than bash nevi generacija ko politicko deluvibe djandipnaja, konkretna rodipnaja thaj te ovelen ani godi o EDNAKVOST(bitno)amenge sar Romani zaednica te koristina ola sar o avera zaednice ki Makedonija.

Odova zavisinela korkoro amender OJA jali NA.

Pisimo tar:Sevgul A.(O pozitivna kritike nane bicalde licna-personalnikane)

(O Pishipe preperela tar personalnipe avtoresko thaj nane panle e ureduvacko politikaja tar Roma Press).