Информации за ромското ропство во Европа најчесто се земени од  ,,Книгата за синдром на пар на Иан Хенкок,, британски лингвист од  ромско потекло кој ја посветил својата кариера на изучување на ромскиот јазик и историја.

Informacie  baši o Romano ropstvo ki Europa maj sakanutne  tano hemimo ko lila baši sindromi ko pari taro Ian Henkok,  Britanijako lingvisti taro Romano jeri savo piri sasti buti nakavga ola ko siklovibe i Romani čhib thaj historija.

Roma  nakle te đjivdinen  ki Europa thaj odova 1100 ikeribnaja olengere yanaetija, sar soj tano buti keribe tekstileja thaj šastrakoro buti keribe, te šaj te ovelen ikeribe olendar o Evropejcija. Numa  baši olengoro na jekhajek čhibjakoro lafi keriba thaj i po panli boja taro olengoro muj, akava buti keriba na ikergapes but vakti. Sostar  pali odova tavdingapes o Teatroskiri bari invayija ki Europa taro 1241 berš. O hristijanija tavdinge te pakhan bašo o Roma  so si tane Teatro, thaj but olendar hem ko akanutno vakti  vakerena baši e Roma ki Germanijaki čhib Tatar (rajutno-i savo nane sar olenge hristijani).

Ko prilogo baši Tatarija, isi but pučibna  baši i boja e mujeskiri, thaj ki dikhin taro okola save tane parne mujeja but si bilače o gndipe olengoro mujal okola so si po panle bojaja jali kale mujeja. Ko Evropikano folklori šaj te arakamen  buteder tanende  savende anavkerelapes i boja e mujeskiri e Romengiri: Grkijakiri purani paramis vakerela: Đja ko Roma thaj le olendar  ulav e maj tikore čavoren, aso jek taro Elizabetesko pakavive vakerela ,, e Ciganija but baro vakti ka našaven  taro piro na šukar buti keribe ko dujraribe olendar  olengoro melalo đjivdipaskoro stili.

Baši pobare Maribna save resarge ki Europa sas panle e droma, sas šukar hale askerija thaj okola save ačhile taro đihanija tavdinge pohari te ačhon thaj te keren buti, te keren po tikno fiati kinobikinibaske tare hajbnaskere thaj đjanvarengere produktoja.

Odoleja   pohari e Romen  ikerge olen sar pire roboja ki Europa.

E Roma sas ikerutne ko polija, ko olengere khera thaj sas anavkerde e Roboro te keren buti ko pole ko bare puvjale thana(tsigani de ogor).

Maškar ko aver e Roma sas ikerimale thaj ko bukija sar rudarija, legarutne paribnaske, rezbarija ko sastruna, muzičarija, arakavutne olengere đjanvarenge, kerutne manuša save kerena sas olenge hajbna, kovačija, zlatarija thaj panda but avera buka save sas čivde te keren buti taro Evropjanija.

Specifika tare Balkaneskere robija so von korkoro valange  te pukinen poro danoko e raštrake ja palem e manušenge kaske ola kerena sas buti.

E Kale  feudalnikane aristokratija  tari Rusija, Bugarija, Moldavija thaj Valahija, ola sas  e maj bilačhe thaj šudre  prekal pere roboja. Olende sas specijalnikane kerdune bangivale kanonija savensar e Romen, sas olenge muklo te oven mardune sa đji kaj olengro bedeneskkro mas korkoro na ulavelapes  ko olengere šehija.

But taro akanutno vakti e Roma resarge đji ko poro barvalipe  tharo olengoro angažmani, numa e asavke primerija na valani te oven solucija,  valanili te vazden pumare vasta taro pumare sako diveskere problemija,  maj  čačune valani te dikelpes I ponodorig  o na jekhajekipa maškar o avera save ačhile but čorole,  bokhale  thaj na informirime baši peske,  ola valani te keren te aven đji ko jekahajek sar avera,

Valani institucionalno iranipe ko dikhipe e Romengere haleske,  te ikerelpes  e pobuter beršengiri eksploatacija thaj iranipe i reparacija,  mangipaja te resarelpes ki forma  baši pošukar  integracija  ko edukacijako sistemi,  lačharibe olengere droma ko olengere thana đjivdipnaskere, resaribe ki solucija olengere infra strukturakere problemija ko pani thaj kanalizacija,  takhovibe ko olengere khera, bukarnipe thaj raštrengere simulacije  sar thaj bukarnipe ko privatnikane firme  Romen.